11/28/2012


Rega rega rega rega 
žebra v skupščini zalega
kriza že do dna nam sega
joj prejoj kaj bo iz tega... 

Kvak kvak glej ga spak
bela srajca črn frak 
to je strankarski veljak
z jezikom kot tekoči trak. 

Kum kum le pogum
po ulicah narašča hrum
le vkup le vkup uboga gmajna
spet se sliši stara lajna
dovolj nam je zdaj tega sranja
čas prihaja za dejanja. 

moj deda major Tomaž Baraga 
prosto po pesmi Žabe Otona Župančiča

,,,,,,, (množica vejic, ki so popadale na dno, so bile pretežke)

11/10/2012


Dva korenčka sta 
se v zemlji rodila, 
se okoli sebe ovila 
in se v rasti ljubila. 




11/09/2012


V spomin taščici, 
ki je umrla, 
danes pri nas, 
medtem ko, 
smo se ljudje 
prepirali.









Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna.
Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca.
Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom.
Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem.
Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve.
Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!
So dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi,
so trenutki, ko je treba na novo začeti,
in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti!"