8/16/2012

Lekcije o zaupanju in svobodi



Mishu je v gozdu večkrat ušla. 
Po nesreči in po sreči. 
Vedno se je vrnila. 
Vesela, lačna, utrujena.
Bogatejša za izkušnjo divje podgane 
in jaz vesela
sem rahljala skrbne mačje mamaste krempeljce.




Kako je 
radovednost 
važna za podgane  in ljudji 

Poskusi, da bi strah odpravili, namesto da enega preprosto zamenjamo za drugega, so prinesli nenavadne rezultate. Tekom zadnjih sto let, istočasno kot se je človeška rasa preselila v mesta, je norveška podgana postala stalni prebivalec znanstvenih laboratorijev. S previdno rejo je bila tekom tristo generacij preoblikovana v krotkejše, manj boječe bitje, in to kljub temu, da je njen zdaj skoraj izk
ljučni namen ta, da trpi stres, teka po labirintih, pritiska na gumbe, zato, da se izogne elektrošokom, in da ji amputirajo delce telesa. Tako je bilo torej dokazano, da je strah moč omiliti tudi tedaj, ko nevarnosti postanejo grozljivejše. 

Vendar se je pri tej podgani zaradi zmanjšane stopnje prestrašenosti zgodila izjemna fizična sprememba. Sedaj se pari skozi vse leto, česar prej, ko je bila divja in napadalna, ni nikoli počela. Shajanje z nevarnostjo je nadomestilo parjenje. Njene adrenalinske žleze so se skrčile na polovico oz. četrtino prejšnje velikosti, njihove funkcije pa so prevzele spolne žleze. Spolna aktivnost kot alternativa sovražnosti ni značilna zgolj za podgane: 

...

Najpomembnejše odkritje znanosti o strahu pa je, da se njegovi fizični simptomi, kemikalije, ki jih telo proizvede za svojo zaščito, od simptomov radovednosti razlikujejo zgolj v stopnji intenzivnosti. To olajša razumevanje tega, kako so bili ljudje, ki so jih mučili strahovi, le-tem sposobni ubežati ali jih pozabiti pod vplivom radovednosti, ukvarjanja z nekim ciljem, ki jih tako prevzame, da se obnašajo, kot da bi bili nadvse hrabri. Ker so globoke korenine strahu povezane s koreninami radovednosti, dejstvo, da se tako rekoč nihče ne rodi enako pogumen na vseh življenjskih področjih, ne pomeni nujno, da so ljudje za vedno obsojeni na svojo lastno zanko strahopetnosti. Človeku je mogoče presenetiti samega sebe. V nekdanjih časih bi tako mnenje zvenelo absurdno, ravno tako, kot so včasih menili, da je absurdno verjeti, da je revež lahko enakovreden aristokratu. Samo v dobi univerzalne izobrazbe in potovanj se je mogoče zavedati ključnega pomena radovednosti... 

...

Samo radovednost brez meja je tista, ki je lahko učinkovita proti strahu. Vendar je bila ta možnost okoli začetka 18. st opuščena in ideal enciklopedičnega znanja je zamenjala specializacija. Umik v trdnjavo omejenega znanja je pomenil, da se lahko braniš na svojih lastnih tleh; to je človeku dalo samozavest omejene vrste; toda pustilo ga je nemočnega na mnogih področjih življenja, še posebej v čustvenem delu. Zdaj ko so tišine, ki jih proizvaja specializacij, postale oglošujoče, in ko informacije bolj kot kdajkoli zapoljnjujejo zrak, je mogoče premisliti to izbiro, se vprašati, ali ne bi bilo morda veliko ljudi na boljšem, če bi začeli iskati pot, ki vodi onstran specializacije, če bi poskusili na vesolje gledati kot na celoto.

...
Intimna zgodovina človeštva, Theodor Zeldin


mismarked agouti hooded with head spot
Fancy rats

8/06/2012

Čakam
pričakujem 
čakam
čačača 
čakam
 cepetam
kakam
čakakam
nestrpno
čakam
 mirno
pridno
tiho
čakam
čakam
krakam
pričakujem
čakujem
ne čakulam
lulam
kakam
čakam
čakam
čakam
te
sakam 
te